Tokrat s pomočjo kliničnega dietetika Jožeta Lavrinca rešujemo zagate vseh tistih, ki ob priporočilu zdravnika, naj uživajo veliko mleka in mlečnih izdelkov, zavzdihnejo: »Jaz pa mleka ne smem ...« Mleko in mlečni izdelki so za bolnice in bolnike z osteoporozo zelo priporočljivi, saj vsebujejo veliko kalcija, alergiki na mlečne beljakovine oziroma ljudje z intoleranco na laktozo pa se morajo znajti drugače. Klinični dietetik svetuje, s katerimi živili lahko nadomestimo potrebe po kalciju.

Večina navodil omenja mleko in mlečne izdelke kot dober vir kalcija. Drži: mleko in mlečni izdelki so dejansko  najcenejši, okusni in za človeško telo lahko izkoristljivi viri prehranskega kalcija. A kaj, ko se v življenju rado kaj zaplete. Tako se veliko ljudi srečuje z intoleranco na laktozo, nekateri so  celo alergični na mlečno beljakovino.
Intoleranca na laktozo je neprijetna motnja, ki nastane po poškodbi trebuha, operativnem posegu v trebuhu ali pa se preprosto razvije v starosti. Le redki trpijo za tem obolenjem že od malega. Težave nastopijo zaradi preskromnega nastajanja encima laktaze, ki prebavlja laktozo, in se kažejo z napenjanjem, bolečinami v trebuhu, plini in celo z diarejo kmalu po zaužitju mleka ali živila, ki vsebuje mlečni sladkor. Težave se hitro razrešijo, če v prehrani omejimo količino zaužite laktoze.

Kako zagotoviti dovolj kalcija in se istočasno izogniti mlečnemu sladkorju?

1.    Ker so težave odvisne od količine encima laktaze, ki nastaja v steni črevesja, vedno poskušamo najprej ugotoviti, koliko mlečnega sladkorja lahko brez težav zaužijemo. Večina ljudi namreč povsem brez težav prenese manjše količine, zato uživanje navadnega mleka omejite, kolikor je potrebno.

2.    Izogibajte se uporabi mlečnega prahu in zgoščenega mleka, saj obe živili vsebujeta večje količine mlečnega sladkorja.

3.    Namesto po običajnem mleku posezite po fermentiranih mlečnih izdelkih. Mlečnokislinske bakterije predelajo mlečni sladkor v druga hranila, poleg tega izločajo encime, ki nadomestijo laktazo. Že deciliter jogurta, kefirja ali kislega mleka nam zagotovi povsem enako količino kalcija  kakor sveže mleko.

4.    V zadnjem času se niti mleku ni potrebno izogibati. Na tržišču je namreč „mleko brez laktoze“ povsem enakovredno običajnemu mleku.

5.    Pridno posegajte tudi po nemlečnih virih kalcija.

Med nami so tudi osebe, ki mleka ne smejo zaužiti v prav nobeni obliki. Ljudem, ki so alergični na mlečno beljakovino, lahko škodi še tako majhna količina mleka ali mlečnega izdelka, pa četudi je skrita v drugem živilu. Za zagotavljanje prehranskega kalcija lahko takim svetujemo samo nemlečne vire kalcija.

•    Vsaj enkrat na teden naj bo na jedilniku drobna modra riba, lahko so tudi konzervirane sardine, skuše.!

•    V redno dnevno prehrano poskušamo uvrščati križnice (zelje, ohrovt, brstičar, rukola, brokoli, kolerabica in cvetača).

•    Enako tudi kuhane stročnice in sveže kalčke. Zadostovalo bo že nekaj žlic kuhanih stročnic dnevno.

•    Lupinasto sadje - orehi,lešniki, mandlji - in praženo ter mleto semenje, predvsem sezam in sončnično seme, je namenjeno bogatitvi jedi s kalcijem ali za hitre prigrizke.

•    Dobrodošla so različna živila, obogatena s kalcijem. Izkoristljivost kalcija v teh živilih je odvisna od vrste kalcija, ki je živilu dodan.

•    In ne nazadnje vam bo zagotovilo nekaj kalcija. tudi redno poseganje po polnozrnatih živilih.

Odgovarjal je Jože Lavrinec, klinični dietetik